DAVEK NA DODANO VREDNOST V SLOVENIJI IN ČEZMEJNO

DDV OBRAVNAVA DARILNIH BONOV

Izdaja, uporaba in nakup kuponov ali z drugim izrazom darilnih ali vrednostnih bonov je bila do sedaj  prepuščena posameznim državam članicam EU in ni bila zakonsko urejena. S sprejetjem Direktive št. 2016/1065 o obravnavi kuponov, ki velja že od 2. julija 2016, se bo poslovanje poenotilo v celotni Evropski Uniji.

Kupon je instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot plačilo ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, pri čemer so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev navedeni na samem instrumentu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega instrumenta.

Vrste kuponov:

1)       »enonamenski kupon« je kupon, za katerega je ob njegovi izdaji znan kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša kupon in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitev,

 Primer:

Slovenski trgovec s tekstilom bo v svoji prodajalni v letu 2019 uvedel prodajo vrednostnih bonov. Ti bodo unovčljivi eno leto od nakupa. V prodajalni je mogoče kupiti različna oblačila, vendar za vse izdelke se uporabi splošna stopnja DDV. Boni iz opisanega primera imajo značilnosti enonamenskega kupona, ker je ob njegovi izdaji znan kraj dobave kasnejšega nakupa kot tudi višina DDV. Obveznost za obračun DDV bo pri teh nastala že ob prodaji vsakega takega bona.


2)       »večnamenski kupon« je kupon, ki ni enonamenski in pri katerem obveznost za obračun DDV nastane šele, ko je blago dejansko dobavljeno oziroma storitev dejansko opravljena. Pomeni, da pred trenutkom dejanskega nakupa blaga ali storitev ni mogoče definirati kraja dobave in tudi ne določiti davčne osnove.

POENOSTAVITEV PRI ELEKTRONSKIH STORITVAH ZA MIKROPODJETJA

Z Direktivo Sveta 2017/2455/EU se s 01.01.2019 uvaja meja 10.000 EUR prihodkov, do katere smejo slovenska podjetja uporabljati pravila DDV po slovenskem ZDDV-1 kadar opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve. Pomeni, da tudi pri prodaji končnim kupcem v druge države članice EU slovensko podjetje še vedno izdaja račune enako kot bi prodajalo slovenskemu potrošniku, dokler ne preseže meje 10.000 EUR prihodkov prodaje na druge evropske trge v koledarskem letu. Podjetje pa je dolžno poročati na FURS do februarja naslednjega leta višino prometa v preteklem koledarskem letu. Ko podjetje ve, da bo preseglo mejo 10.000 EUR prometa prodaje v druge države članice EU v določenem koledarskem letu, se mora registrirati v sistem MINI E-VEM.

Poenostavitev je pomembna iz 2 vidikov:

      * ni potrebna takojšnja registracija za DDV v drugi državi članici, kjer so končni kupci in

* uporabljajo se slovenska pravila za izdajo računov ( sestavine računa vklj. s slovensko davčno stopnjo za DDV 22 % ali 9,5 %).

Primer:

Slovenska družba Print d.o.o. prodaja svojo elektronsko knjigo v angleškem jeziku po spletu. Kupci so fizične osebe v Sloveniji in v tujini, ki niso zavezanci za DDV. Podjetje v letu 2019 ustvari naslednji promet z elektronsko knjigo: 80.000 EUR slovenskim kupcem in 6.000 EUR kupcem v Nemčijo. Nato pridobi v novembru 2019 dodatne kupce na nizozemskem trgu in decembra ustvari dodatna 2.000 EUR.

Podjetje izda enake račune končnim potrošnikom v Sloveniji kot tudi tistim v Nemčijo in na Nizozemsko. Morda bo zaradi razumevanja podjetje PRINT d.o.o. za tuje kupce prevedlo vsebino računa v angleški jezik, vendar sestavine računa morajo biti enake v vseh primerih (82. in 83.člen ZDDV-1) in s slovensko stopnjo DDV 9,5 %.

UPORABA SHEME »MINI E-VEM« TUDI ZA PODJETJA IZ TRETJIH DRŽAV

Družbe s sedežem zunaj EU brez vsakršne poslovne enote v EU so se morale doslej za opravljanje storitev telekomunikacije, storitev oddajanja in elektronske storitve, registrirati v vsaki državi članici EU, iz katere je prihajal določen končni potrošnik. Po novem bodo tudi takšne družbe s sedežem zunaj EU lahko uporabljale MINI E-VEM in bo zadostno, če se bodo sprva registrirale za opravljanje navedenih storitev samo v eni državi članici EU.

Za namene te registracije tujih podjetij v Sloveniji potrebujemo naslednje podatke: ·       ime,·       poštni naslov,·       elektronski naslov, vključno z naslovi internetnih strani,·       nacionalno davčno številko, če jo ima, in ·       izjavo, da znotraj Unije nima niti sedeža niti stalne poslovne enote.


ZAMUDNE OBRESTI ENOTNE ZA VSE DAVKE

Od 01.01.2019 dalje bo davčni zavezanec tudi za primer samoprijave DDV obračunal 3% letne zamudne obresti. Primer samoprijave je najpogostejši ob naknadnem popravljanju napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV, zaradi prenizko obračunanega DDV ali previsokega odbitka DDV. Do sedaj so se obresti obračunale po evropski medbančni obrestni meri samo še za DDV. 


MANJ STROGA ADMINISTRACIJA

A.      PRI TRANSAKCIJAH Z NEPREMIČNINAMI

Davčni zavezanec se z davčnim zavezancem (najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem, kupcem nepremičnine), ki ima pravico do odbitka DDV lahko dogovori, da bo od določenih transakcij z nepremičninami, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Doslej sta morala oba davčna zavezanca pred opravljeno transakcijo z nepremičninami oddati podpisano izjavo preko E-davkov, sicer je lahko kupec izgubil pravico do odbitka vstopnega DDV. S 1.1.2019 se izjavo še vedno sme predložiti preko E-davkov, vendar pa pravica do odbitka vstopnega DDV obstoji tudi že v primeru, če zavezanca na zahtevo davčnega organa lahko dokažeta s pogodbo in dogovorom, da sta imela namen skleniti posel z nepremičnino z obračunom DDV.

B.       PRI PRIJAVI ODBITNIH DELEŽEV

Doslej je moral davčni zavezanec podajati napoved davčnemu organu o predvidenih transakcijah davčnemu organu, da je le-ta določil začasni odbitni delež v prvem letu uporabe odbitnega deleža. Od 01.01.2019 zadostuje, da davčni zavezanec sam začasno določi začasni odbitni delež v prvem letu uporabe na podlagi podatkov o predvidenih transakcijah. V naslednjem letu, ko so na voljo podatki o dejanskih transakcijah, pa mora davčni zavezanec v primeru razlik narediti popravek odbitka DDV po končnem odbitnem deležu za preteklo leto.

C.       PRI PRIJAVI POSEBNE UREDITVE ZA OBDAVČLJIVE PREPRODAJALCE

Obveznost predložitve prijave o izbiri obračunavanja DDV v okviru posebne ureditve za obdavčljive preprodajalce je s 01.01.2019 odpravljena. Za izbiro obdavčitve v okviru te posebne ureditve ostajajo v veljavi vsi vsebinski pogoji, ki se bodo preverjali v postopkih nadzora DDV. 

D.      OBRNJENA DAVČNA OBVEZNOST ZA TOPLOGREDNE PLINE OSTAJA

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti na področju trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov se podaljša do 30.06.2022.


OBDAVČITEV TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV, STORITEV ODDAJANJA IN ELEKTRONSKIH STORITEV KONČNIM KUPCEM

Na področju DDV bodo s 1. januarjem 2015 začela veljati nova pravila glede določanja kraja obdavčitve pri opravljanju telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ter elektronskih storitev, opravljenih osebam, ki niso davčni zavezanci.

Obveznost za plačilo DDV v navedenih primerih vedno nastane v državi članici potrošnje. Iz navedenega razloga se je uvedla ureditev »vse na enem mestu« - mini VEM (»one stop shop mechanism« oziroma MOSS). Ta ureditev bo družbam, davčnim zavezancem za DDV namene, ki opravljajo storitve končnim potrošnikom, poenostavila izpolnjevanje svojih davčnih obveznosti iz naslova davka na dodano vrednost.

Davčni zavezanec bo uporabljal eno identifikacijsko številko za DDV namene za vse navedene storitve, opravljene v EU ter predlagal obračune DDV na en elektronski portal, iz katerega bodo ti obračuni avtomatično preneseni tistim državam članicam EU, v katere so davčni zavezanci dobavili storitve oziroma v katerih so doma končni potrošniki. Davke na dodano vrednost se plača po stopnji, ki velja v državi članici potrošnje.

Davčni zavezanec iz Slovenije, ki opravlja storitve končnim potrošnikom v EU, mora vse obveznosti po tej ureditvi izpolnjevati v Sloveniji za tekoče koledarsko leto in še dve naslednji koledarski leti. Davčnemu organu je potrebno predložiti poseben obračun DDV za vsako koledarsko trimesečje v 20 dneh po poteku obračunskega obdobja.

Primer:

Podjetje Software d.o.o. elektronsko dostavlja končnim kupcem programsko opremo za zaščito pred računalniški virusi. Končni kupec si lahko na programsko opremo naloži direktno iz serverja podjetja Software d.o.o.. Kupci te programske opreme so iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Zaradi nizke cene programske opreme ima podjetje Software d.o.o. veliko končnih kupcev.

Kaj mora storiti podjetje Software d.o.o., da bo izpolnilo zahteve po novi ureditvi plačevanja davka na dodano vrednost v 2015?

Podjetje Software d.o.o. mora slovenskemu davčnemu organu prijaviti, kdaj se njegova dejavnost začne in kdaj preneha. Prijavo posreduje v elektronski obliki preko portala E-davki.

Software d.o.o. vsake tri mesece sestavi poseben obračun DDV za vsako državo posebej in obračuna DDV ter ga tudi plača do dvajsetega v naslednjem mesecu po poteku trimesečnega obdobja, npr. obračun za januar - marec 2015 se odda po E-davkih do najkasneje 20.04.2015 in se do takrat tudi plača.


NEPLAČAN RAČUN ZA NAJEMNINO OD APRILA 2013 DO MARCA 2014


Davčni zavezanec je v aprilu 2013 izdal račune najemnikom za storitev najema priveza plovil za obdobje od 1. 4. 2013 do 31. 3. 2014 po stopnji 20 %. Ali je treba, zaradi spremembe stopnje DDV, že izdane račune popraviti, glede na to, da vsi računi na dan 30. 6. 2013 še niso bili plačani?
V primeru, ko so bili računi za letno najemnino izdani na začetku obdobja (april 2013), znesek najemnine pa na dan 30. 6. 2013 ni bil plačan, je treba račune, na katerih je bila za celotno letno obdobje najema uporabljena stopnja, ki je veljala pred 1. 7. 2013, popraviti. Ker se letna najemnina nanaša na obdobje od 1. 4. 2013 do 31. 3. 2014, obveznost za obračun DDV nastane v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se račun nanaša, to je na dan 31. 3. 2014.
Pri popravku računa pa je treba upoštevati, da se za vnaprej plačan znesek najemnine, ki je bil plačan do vključno 30.6.2013, uporabi stopnja, ki je veljala pred 1. 7. 2013, od zneska letne najemnine, ki je bil na dan 30. 6. 2013 neplačan, pa je treba na popravku računa uporabiti stopnjo DDV, ki velja od 1. 7. 2013 dalje.

LOČENO IZKAZOVANJE DDV ZA NAJEME DO 30.06.2013 IN KASNEJE


Davčni zavezanec izda najemniku v juniju 2013 račun za obdobje najema od 1. 6. 2013 do 1. 6. 2014. Ali mora davčni zavezanec na izdanem računu obračunati DDV po stopnji 22 %, oziroma, ali lahko posebej obračuna DDV od najemnine za privez plovil za obdobje od 1. 6. 2013 do 30. 6. 2013 po stopnji 20 % ter za obdobje od 1. 7. 2013 do 1. 6. 2014 po stopnji 22 %?
Glede na pogodbeno dogovorjeno obdobje najema sta v tem primeru možni dve situaciji:
1. Če je dogovorjeno obdobje najema od 1. 6. 2013 do 1. 6. 2014, se uporabi stopnja DDV na računu, kot je navedeno v odgovoru na 1. vprašanje teh novic.
2. Če pa je dogovorjeno obdobje najema od 1. 6. 2013 do 30. 6. 2013, obveznost obračuna DDV nastane, ko poteče obdobje najema, torej na dan 30. 6. 2013, zato se na računu uporabi stopnja 20 %, ne glede na to, ali je znesek najemnine plačan ali ne.

DATUM IZDAJE RAČUNA POMEMBEN GLEDE STOPNJE DDV


Katera stopnja DDV bo uporabljena na računu za opravljene storitve ali dobave blaga v juniju 2013, če bo račun izdan v juliju 2013?
Če je račun za opravljeno storitev (npr za opravljene telefonske klice) ali opravljeno dobavo blaga (npr. električne energije, vode) izdan za obdobje od 1. 6. do 30. 6. 2013 v juliju 2013, je pravilno, da se DDV obračuna po stopnji, ki je veljala pred 1. 7. 2013 (20 % za dobavo el. energije in telefonske klice, 8,5 % za dobavo vode).
Če bo na računu zaračunana tudi naročnina za naslednji mesec (za julij 2013), ki pa v mesecu juniju 2013 še ne bo plačana, pa je pravilno, da se od zaračunane in neplačane naročnine za mesec julij 2013 obračuna DDV po stopnji, ki velja od 1. 7. 2013 dalje.

RAČUN IZDAN DO 30.06.2013, DELNI DOBROPIS V JULIJU

Katera stopnja DDV se uporabi v primeru, ko se po 1. 7. 2013 izstavi delni dobropis za storitve ali dobave blaga, ki so opravljene in zaračunane pred 1. 7. 2013?

V primeru, ko se po 1. 7. 2013 izstavi delni dobropis za storitve ali dobave blaga, ki so opravljene in zaračunane pred 1. 7. 2013, se na dobropisu uporabi stopnja DDV, ki je veljala pred 1. 7. 2013 (20 % ali 8,5 %), ne glede na to, kdaj je dobropis izdan.

RAČUN IZDAN DO 30.06.2013, BLAGO ZAMENJANO V JULIJU

Katera stopnja DDV se uporabi v primeru, ko se po 1. 7. 2013 izstavi dobropis za celotno dobavo blaga, ki je opravljena in zaračunana pred 1. 7. 2013 in se izstavi nov račun, pri čemer se blago zamenja?
Po 7. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost se pri zamenjavi blaga ali storitev šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo. Iz navedenega izhaja, da je treba na novem izdanem računu od dobave blaga ali storitve obračunati DDV po stopnji, ki velja od 1. 7. 2013 dalje (22 % oziroma 9,5 %), saj bo dobava (zamenjava) opravljena po 1. 7. 2013. Dobropis pa se izda po stopnji, ki je veljala pred 1. 7. 2013 (20 % oziroma 8,5 %), razen če gre za za situacijo iz tretjega odstavka 7. člena pravilnika, ko se zamenja blago z drugim blagom iste vrste, enake količine, enakih tehničnih karakteristik in trgovskih lastnosti in ostane davčna osnova nespremenjena.
V konkretnem primeru praktično trgovec naredi zamenjavo blaga v svojo škodo, saj dobi enako plačilo (npr. 120 EUR z DDV), vendar pa mora za zamenjano blago izdati nov račun po novih stopnjah DDV vendar z istim bruto zneskom 120 EUR, zato njegov zaslužek po zamenjavi blaga ni več 100 EUR, temveč 98,36 EUR.

LETNI KOLIČINSKI POPUSTI


Katera stopnja DDV se bo uporabila na dobropisu za količinski popust, ki se bo nanašal na vsa dobave, opravljene v letu 2013 in ali je treba na dobropisu navesti številke vseh računov, na katere se ta dobropis nanaša?
Na dobropisu, ki se bo nanašal na vse dobave, opravljene v letu 2013, je treba navesti stopnjo DDV, ki je bila izkazana na računih, na katere se bo popravek nanašal. Če so predmet dobropisa količinski popusti za obračunska obdobja, ki se nanašajo na dobave, ki bodo opravljene v letu 2013, je treba na dobropisu ločeno navesti dobave, opravljene v obdobju od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013, za katere je bila uporabljena stopnja DDV, ki je veljala pred 1. 7. 2013 in ločeno dobave, opravljene v obdobju od 1. 7. 2013 do 31. 12. 2013, za katere se je uporabila stopnja DDV, ki velja od vključno 1. 7. 2013 dalje.
Na dobropisu je treba navesti vse številke računov, na katere se ta dobropis nanaša, saj mora biti na izdanem dobropisu nedvoumno izkazana povezava med prvotno izdanim računom in dobropisom. Povezava med prvotno izdanim računom in dobropisom pa ni nedvoumno izkazana, če je na dobropisu navedeno samo obdobje dobave, brez navedbe številk računov, ki se nanašajo na dobave v tem obdobju.

OBRAČUNI PO PLAČANI REALIZACIJI

Katero stopnjo DDV uporabijo davčni zavezanci, ki uporabljajo posebno ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji, v zvezi z dobavami blaga in storitev, ki so bile opravljene pred 1. 7. 2013?
Davčni zavezanci, ki so pred 1. 7. 2013 uporabljali posebno ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji, v zvezi z dobavami blaga in storitev, ki so vključene v obračunavanje DDV po navedeni ureditvi in so bile le-te opravljene pred 1. 7. 2013, obračunajo DDV po starih stopnjah, ki so veljale pred 1. 7. 2013, in sicer ne glede na to, kdaj je bilo oziroma bo prejeto plačilo za opravljeno dobavo.

PRIDOBITVE BLAGA IZ EU IN UPORABA STOPENJ

Pri pridobitvah blaga znotraj Unije, v primeru izdaje računa dne 28. 6. 2013 in pridobitve blaga dne 30. 6. 2013 obveznosti obračuna DDV nastane 15. 7. 2013 in se uporabi nova stopnja DDV. Ali to drži?
Iz pojasnila izhaja, da v primerih, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga, še ne nastane obveznost obračuna DDV, ker obdavčljivi dogodek ni nastal in niso izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV.
Tako pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa le, če je račun izdan po opravljeni dobavi blaga in pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Iz navedenega izhaja, da v primeru izdaje računa dne 28. 6. 2013 za pridobitev blaga znotraj Unije dne s Primeri uporabe stopnje DDV za delne dobave blaga ali storitev.

Tabela: Primeri uporabe stopnje DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije



KAJ JE DELNA DOBAVA?

V primeru, ko po splošnih določbah davčna obveznost še ne bi nastala do 30. 6. 2013, vendar pa je bil del dobave že opravljen do vključno 30. 6. 2013, se od tega dela že opravljene dobave (do vključno 30. 6. 2013) lahko obračuna DDV po stopnjah, ki so veljale pred 1. 7. 2013, če je račun za že opravljene dobave izdan najkasneje do 20. 7. 2013.
 
Tabela 2: Primeri uporabe stopnje DDV za delne dobave blaga ali storitev



Če po splošnih določbah ZDDV-1 in pravilnika nastane obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV do 30. 6. 2013, se od take dobave obračuna DDV po stopnjah, ki so veljale pred 1. 7. 2013.

DELNA DOBAVA IN 76.A ČLEN

Ali se lahko določilo o delni dobavi in različni stopnji DDV uporabi tudi za dobave, kjer je davčni zavezanec kot prejemnik blaga ali storitev po 76.a členu ZDDV-1 plačnik DDV oziroma opravljanje tuje storitve, za katere je plačnik DDV prejemnik storitve?
Za dobave po 76.a členu ZDDV-1, za katere je plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev in opravljene storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in je plačnik DDV prejemnik storitve, lahko
v primeru delnih dobav blaga ali storitev, opravljenih pred 1. 7. 2013, davčni zavezanec na dan 30. 6. 2013 obračuna DDV po stopnjah, ki so veljale pred 1. 7. 2013, če je račun za že opravljene dobave izdan najkasneje do 20. 7. 2013.
Ker pa v primerih iz 76. in 76.a člena ZDDV-1, po katerih mora DDV obračunati in plačati prejemnik dobav, ta ne more vplivati na to, kdaj dobavitelj izda račun, v teh primerih lahko obračuna DDV prejemnik na podlagi stopnje, ki je veljala pred 1. 7. 2013, če razpolaga z informacijami, potrebnimi za obračun DDV, hkrati pa je tudi že nastala obveznost obračuna DDV.
Navajamo primer, ko je sklenjena pogodba za gradbeno storitev, ki se bo opravljala od 15. 6. do 15. 7. 2013, račun pa bo izdan 20. 7. 2013. Po določbah ZDDV-1 nastane v tem primeru obveznost obračuna takrat, ko je storitev opravljena, opravljena pa je v mesecu juliju (uporabi se nova stopnja).
V primeru delnih dobav, pri katerih je plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev, pa velja naslednje: če je del dobave opravljen do 30. 6. 2013, drugi del pa do 15. 7. 2013, izvajalec pa bi račun izdal šele 21. 7. 2013 ali kasneje, bi prejemnik storitve lahko na podlagi informacij o nastanku obveznosti obračuna ter o davčni osnovi obračunal DDV za prvi del dobave še po stopnji, ki je veljala pred 1. 7. 2013.

VIŠJE STOPNJE DDV

Od 1. julija 2013 se davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % in nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove.
Za opravljen del dobave blaga ali storitev, katerih del je opravljen pred 1. julijem 2013, preostali del pa po tem datumu, davčni zavezanec obračuna DDV za celotno dobavo blaga ali storitev po novih stopnjah DDV 22 % in/ali 9,5 %.

Primer: Slovenski zavezanec za DDV je opravil storitev prevajanja za slovensko podjetje. Storitev se je opravljala od 20.06.2013 do 15.07.2013. Izda se račun z datumom 15.07.2013, neto osnovo 1000 EUR, DDV 22 % oziroma 220 EUR in bruto zneskom 1220 EUR.

Davčni zavezanec lahko na dan 30. junija 2013 od delnih dobav blaga ali storitev, opravljenih pred 1. julijem 2013, obračuna DDV po starih stopnjah 20 % in 8,5 %, če je račun za že opravljene dobave izdan najkasneje do 20. julija 2013.

Primer: Prevajalsko podjetje - slovenski zavezanec za DDV - je opravil storitev prevajanja v obdobju od 20.06.2013 do 15.07.2013 za fizično osebo. Z namenom znižanja celotne DDV obveznosti, ki si jo fizična oseba ne more odbiti, se prevajalsko podjetje odloči, da bo izdalo dva računa: prvega z datumom 30.06.2013, neto osnovo 500 EUR in DDV 20 % oziroma 100 EUR in drugega z datumom 15.07.2013, neto osnovo 500 EUR in DDV 22 % oziroma 110 EUR. Skupni bruto znesek je tako 1210 EUR. Prevajalsko podjetje mora paziti, da izda prvi račun najkasneje z datumom 20.07.2013 za obdobje junij 2013.

V primeru predplačil, ko davčni zavezanec že pred 1. julijem 2013 prejme celotno plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti opravljena po tem datumu, obračuna DDV po starih stopnjah 20 % ali 8,5 %.

Primer: Dne 24.06.2013 prejmemo celoten avans za nakup avtomobila od kupca - fizične osebe. Fizični osebi bomo dobavili nov avtomobil šele v avgustu 2013. Izdamo avansni račun fizični osebi z 20 % DDV.

V primeru delnega predplačila, ki je prejeto pred 1. julijem 2013 za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti opravljena po 1. juliju 2013, se od zneska prejetega predplačila obračuna DDV po starih stopnjah 20 % in 8,5 %, od preostalega zneska za plačilo pa po novih stopnjah 22 % in 9,5 %. To pomeni, da bodo računi v juliju, avgustu in tudi kasneje morali izkazovati 2 - 4 DDV pozicije, eno s starima stopnjama (20 % ali 8,5 %) in eno z novima stopnjama (22 % in 9,5 %), zato opozarjamo na primerno prilagoditev računalniških programov.

Primer: Dne 24.06.2013 prejmemo 30 % avans za nakup avtomobila od kupca - fizične osebe. Fizični osebi bomo dobavili nov avtomobil šele v avgustu 2013. Izdamo avansni račun fizični osebi z 20 % DDV na prejet avans, na preostalih 70 % cene avtomobila pa po dobavi izstavimo račun z 22 % DDV.

NOVOSTI PRI OBDAVČITVI Z DDV OB VSTOPU HRVAŠKE V EU

1. PREPOZNAVANJE HRVAŠKE DDV ŠTEVILKE
DDV številka na Hrvaškem je 11-mestna in je sestavljena iz že obstoječe davčne številke s predpono HR. Princip dodeljevanja DDV številk je tako zelo podoben slovenskemu.

Primer: Davčna številka hrvaškega podjetja je 12345678912
DDV številka podjetja je HR12345678912


DDV številko bo hrvaški davčni organ po uradni dolžnosti dodelil le tistim hrvaškim podjetjem, ki že pred julijem 2013 opravljajo posle izvoza, uvoza in opravljanja storitev za tujino.

2. POSTOPEK PRIDOBITVE DDV ŠTEVILKE SLOVENSKEGA ZAVEZANCA ZA DDV NA HRVAŠKEM
Slovensko podjetje, ki želi pridobiti DDV številko na Hrvaškem, mora najprej pridobiti davčno številko (OIB – osobni identifikacijski broj). Za pridobitev davčne številke – OIB je potrebno predložiti:
• Akt o ustanovitvi družbe, preveden s strani sodnega tolmača za hrvaški jezik,
• Izpolnjen obrazec (»zahtjev za određivanje i dodeljevanje OIB«, ki je dosegljiv na spletni strani http://www.porezna-uprava.hr/PdviEu/Obrasci/zahtjev-oib22052013.pdf)
• Kopijo potnega lista ali osebne izkaznice odgovorne osebe družbe.

Po pridobitvi davčne številke je potrebno predložiti na centralni davčni urad v Zagreb zahtevek za pridobitev DDV številke (»zahtjev za dodjelo PDV identifikacijskog broja« , ki je dosegljiv na spletni strani http://www.porezna-uprava.hr/PdviEu/Stranice/Obrasci.aspx).

Naslov centralne davčne uprave v Zagrebu je:
Porezna uprava, Područni ured Zagreb,
Avenija Dubrovnik 32,
10000 Zagreb
Hrvatska

Z dnem pridobitve DDV številke se tuja družba vpiše v register zavezancev za DDV na Hrvaškem (registar obveznika PDV).

3. PREVERJANJE HRVAŠKIH POSLOVNIH PARTNERJEV Z VIDIKA DDV
Vsako hrvaško družbo in njeno pripadajočo DDV številko bo mogoče preveriti na panevropskem sistemu DDV številk VIES (http://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/).
Predlagamo vam, da natančno preveriti vašega poslovnega partnerja v sistemu VIES, zlasti pravilnost navedbe njegove nove DDV številke, saj se z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo pričakuje več poskusov davčnih utaj (missing trader) s hrvaškimi DDV številkami.

4. KAKO PRIDOBITI BLAGO S HRVAŠKE PO 01.07.2013

Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kupi blago na Hrvaškem se od 01.07.2013 opredeljuje kot pridobitev blaga znotraj EU in ne več kot uvoz blaga. Izraz »uvoz« iz Hrvaške po vstopu Hrvaške v Unijo se nadomešča z izrazom »pridobitev blaga znotraj EU».

Primer tristranskega posla:
Slovensko podjetje (pridobitelj) kupi blago od nemškega podjetja (dobavitelj) na ozemlju Nemčije in ga proda hrvaškemu podjetju (prejemnik) na Hrvaško. Blago gre neposredno iz Nemčije na Hrvaško. Opis transakcij:

1. transakcija:
Nemško podjetje opravi slovenskemu podjetju oproščeno dobavo blaga znotraj Unije. Ta transakcija predstavlja za slovensko podjetje pridobitev blaga znotraj Unije, oproščeno plačila DDV skladno z 2. odst. 48. čl. ZDDV-1. Pri prvi transakciji niti slovensko podjetje niti nemško podjetje nista opredeljena kot plačnika DDV na ozemlju EU;
 
2. transakcija:
Slovensko podjetje opravi hrvaškemu podjetju dobavo blaga znotraj Unije, ki je oproščeno plačila DDV skladno s 1. točko 46. čl. ZDDV-1. Istočasno hrvaško podjetje opravi obdavčeno pridobitev blaga znotraj Unije. Druga transakcija je torej predmet obdavčitve pri hrvaškem podjetju kot prejemniku blaga, kraj obdavčitve predstavlja ozemlje Hrvaške in hrvaško podjetje je plačnik DDV na Hrvaškem.


5. KAKO OBRAVNAVATI PREDPLAČILO IZ HRVAŠKE
Po vstopu Hrvaške v EU pri transakcijah z blagom med slovenskim DDV zavezancem in hrvaškim DDV zavezancem ne gre več za izvoz blaga iz Unije, za katerega velja, da je oproščen plačila DDV v skladu z določili 52. čl. ZDDV-1, temveč gre za transakcije znotraj Unije, za katere velja oprostitev plačila DDV po 46. čl. ZDDV-1.

Če slovenska družba prejeme predplačilo pred 01.07.2013 za blago dobavljeno iz Slovenije na Hrvaško po 01.07.2013 se šteje, da je opravila dobavo blaga znotraj Unije, zato taka predplačila ne predstavljajo obdavčljivega dogodka in ne obračunske obveznosti.

Primer: Slovensko podjetje je prodalo blago hrvaškemu kupcu, podjetju z DDV številko HR12345678913. Blago je slovensko podjetje odpeljalo na Hrvaško. Vrednost blaga je 1.200 EUR. Izvedena transakcija z blagom je:
• pred 01.07.2013 oproščena plačila DDV na osnovi točke a) prvega odstavka 52. čl. ZDDV-1. Vrednost dobave se vpiše v polje 11 obrazca DDV-O;
• po 01.07.2013 oproščena plačila DDV na osnovi 1. točke 46. čl. ZDDV-1. Vrednost dobave se vpiše v polje 12 obrazca DDV-o ter v rubriko A3 rekapitulacijskega poročila.

 
6. DOBAVA BLAGA KONČNEMU POTROŠNIKU IZ SLOVENIJE NA HRVAŠKO
Opredelitev kraja dobave blaga končnim potrošnikom (in s tem kateri državi pripada DDV) je odvisna od vrednostnega (mejnega) limita, ki ga je določila Hrvaška pri 270.000 HRK (cca. 36.000 EUR).

Primer: Slovensko podjetje prodaja končnim kupcem preko spleta in dobavlja blago na Hrvaško. Ko bo slovensko podjetje preseglo mejo 270.000 HRK neto prodane vrednosti v preteklem ali tekočem koledarskem letu končnim kupcem na Hrvaško bo moralo pridobiti DDV številko na Hrvaškem.

7. KAKO SE OBRAVNAVA OPRAVLJANJE STORITEV

Glede opredelitve kraja opravljanja storitev veljajo tudi po vstopu Hrvaške v EU enaka pravila v skladu s 25. čl ZDDV-1 in čl. od 26. do 30.e ZDDV-1 kot že doslej pri poslovanju z drugimi državami članicami EU, vsekakor pa naj bi zaradi enotnih pravil glede obdavčitve z DDV ne prihajalo več do dvojnega obdavčevanja ali dvojnega neobdavčevanja.

POŠILJANJE RAČUNOV PO E-POŠTI JE SPREJEMLJIVO


Zaradi razdrobljenosti obstoječih pravil za izdajanje elektronskih računov med državami članicami EU je veliko potencialov pri izdajanju elektronskih računov še neizkoriščenih.
Odslej je možno poslati račun v pdf obliki po elektronski pošti, če se prejemnik računa s tem načinom izmenjave računov strinja.

Računa ni potrebno več žigosati in podpisati,  priporoča pa se, da se napiše na izdani račun ime in priimek odgovorne osebe pri izdajatelju.

Račun se lahko pošlje v obliki MS Excel, v obliki MS Word ali drugi obliki, vendar je priporočljivo pošiljanje v pdf obliki na elektronski naslov prejemnika računa.

Pristnost izvora (zagotovitev identitete dobavitelja), celovitost vsebine (vsebina se ne more spreminjati), čitljivost računa (berljivost) v elektronski ali papirni obliki se mora zagotoviti od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa.

POŠILJANJE RAČUNOV PO E-POŠTI JE SPREJEMLJIVO

Zaradi razdrobljenosti obstoječih pravil za izdajanje elektronskih računov med državami članicami EU je veliko potencialov pri izdajanju elektronskih računov še neizkoriščenih.

Odslej je možno poslati račun v pdf obliki po elektronski pošti, če se prejemnik računa s tem načinom izmenjave računov strinja.
Računa ni potrebno več žigosati in podpisati,  priporoča pa se, da se napiše na izdani račun ime in priimek odgovorne osebe pri izdajatelju.
Račun se lahko pošlje v obliki MS Excel, v obliki MS Word ali drugi obliki, vendar je priporočljivo pošiljanje v pdf obliki na elektronski naslov prejemnika računa.
Pristnost izvora (zagotovitev identitete dobavitelja), celovitost vsebine (vsebina se ne more spreminjati), čitljivost računa (berljivost) v elektronski ali papirni obliki se mora zagotoviti od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa.

SKRAJNI ROKI ZA IZDAJO RAČUNOV ZNOTRAJ EU


Pomembna novost za pospešitev administracije med podjetji znotraj EU je uvedba pravila, da se mora izdani račun dostaviti plačniku najkasneje do 15. v naslednjem mesecu, po katerem je nastala obdavčljiva dobava ali se je izvršila storitev. Če račun ni izdan do tega roka, se šteje, da je obdavčljivi dogodek nastal 15. v naslednjem mesecu.

Primer: če je bil datum dobave blaga 28.02.2013, potem je potrebno izdati in poslati račun naročniku blaga najkasneje do 15.3.2013.

Če se vršijo zaporedne dobave blaga v drugo državo članico EU daljše obdobje, je potrebno izdati račun ob koncu vsakega koledarskega meseca.
Če se vršijo zaporedne dobave storitev, za katere velja obrnjena davčna obveznost po 3. tč. 1. odst. 76. čl. ZDDV-1 in trajajo dlje kot leto dni, je potrebno izdati račun vsaj ob koncu vsakega koledarskega leta.

PRAKTIČNI PRIMERI NOVIH KLAVZUL NA RAČUNIH

Za dobavo blaga iz Slovenije v drugo državo članico EU moramo na izdani račun vpisati eno izmed naslednjih klavzul:
»Oproščeno DDV v skladu s 1. odst. 46. člena ZDDV-1.«
»Oproščeno DDV v skladu s 138. členom Direktive sveta 2006/112/ES.«
»VAT is not charged acc.to the Art 138 of the Directive 2006/112/EU.«

Za opravljeno storitev v Sloveniji davčnemu zavezancu iz druge države članice EU velja pravilo obrnjene davčne obveznosti in zato vpišemo na izdani račun eno izmed naslednjih klavzul:
»DDV ni obračunan v skladu s 25. členom ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost.«
»DDV ni obračunan v skladu s 44. členom Direktive sveta 2006/112/ES – obrnjena davčna obveznost.«
»VAT reverse charge under Article 44 of VAT Directive 2006/112/EU.«

Za dobavo blaga in storitev po 76. a členu (gradbena dela, dobava odpadkov, rabljenega materiala itd.), kjer obveznost obračuna DDV preide na prejemnika blaga ali storitve znotraj Slovenije, moramo na izdani račun vpisati:
»DDV ni obračunan v skladu s 76. a členom ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost.«
 
Ostale novosti glede klavzul na računih :
• navedba »samofakturiranje / self-billing«, če izda račun prejemnik blaga oziroma storitve,
 • v primeru potovalnih agencij navedba »posebna ureditev – potovalne agencije / Margin scheme - Travel agents«, kadar se uporabi ureditev razlike v ceni,
• v primeru rabljenega blaga ter umetniških predmetov, zbirk in starin navedba
  o »Posebna ureditev - rabljeno blago« / »Margin scheme - Second-hand goods«‚
  o »Posebna ureditev - umetniški predmeti« / »Margin scheme - works of art«
oziroma
  o »Posebna ureditev - zbirke in starine« / »Margin scheme - collector’s items and antiques«


NASTANEK OBVEZNOSTI ZA OBRAČUN DDV IN PRAVICA DO ODBITKA VSTOPNEGA DDV


1. DOBAVE IN PRIDOBITVE BLAGA ZNOTRAJ EU



V primeru dobave blaga v drugo državo članico, ki velja za dobavitelja kot oproščena dobava, za pridobitelja pa obdavčena pridobitev, nastane obveznost obračuna DDV ob izdaji računa. Če račun ni bil izdan, nastane obveznost obračuna DDV 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je obdavčljivi dogodek nastal.

Obveznost obračuna DDV pri pridobitvah blaga iz EU nastane na:
1. Datum izdaje računa.
2. Če prvo pravilo ni izpolnjeno, potem 15. dan v naslednjem mesecu po nastanku obdavčljivega dogodka, tj datumu opravljene dobave blaga.

Pravica do odbitka DDV pri pridobitvah blaga iz EU nastane na (mnenje DURS št. 4230-75036/2012-2 z dne 20.02.2013):
1. Datum obveznosti obračuna, če razpolagamo z računom do trenutka oddaje mesečnega obračuna DDV-O.
2. Če prvo ni izpolnjeno, potem velja datum prejema računa.

Primer: če je datum dobave blaga 20.02.2013, račun izdan z datumom 28.02.2013 in prejet pri naročniku 15.3.2013; obveznost obračuna DDV nastane v februarju, pravica do odbitka vstopnega DDV pa tudi v februarju.

2. OPRAVLJANJE STORITEV V SLOVENIJI ALI ČEZMEJNO

Obveznost obračuna DDV pri opravljanju storitev, kadar je prejemnik plačnik davka po 1.odst. 25. člena ZDDV-1 / 76.a členu/ 3.točki 1.odst.76.člena, ne glede ali je naročnik v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, nastane na :
1. Datum opravljene storitve.

Pravica do odbitka DDV pri opravljenih storitvah, kadar je prejemnik plačnik davka, nastane na:
1. Datum opravljene storitve, če razpolagamo z računom do trenutka oddaje mesečnega obračuna DDV-O.
2. Če prvo ni izpolnjeno, potem velja datum prejema računa.

Primer: storitev je bila opravljena v februarju 2013. Račun je bil izdan z datumom 10.03.2013 in prejet pri naročniku 14.3.2013. V obračunu za DDV februar obračunamo DDV in hkrati priznamo odbitek vstopnega DDV, saj že imamo račun.

POENOSTAVLJENI RAČUNI IN SAMOFAKTURIRANJE

Za transakcije do 100 EUR neto pri izdaji računa končnim kupcem se lahko izda »poenostavljen račun«, ki mora vsebovati:
• datum izdaje računa;
• zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
• ime in naslov dobavitelja in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev;
• količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
• znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun;
• jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene, če je bil prvotni račun zgolj nek dokument ali sporočilo.

Osnovno pravilo za izdajo računov pravi, da se uporablja pravila izdaje računov tiste države članice, v kateri se opravi dobava. Pomembna novost je tudi samofakturiranje (Self-billing), v skladu s katerim je prejemnik storitve ali blaga tisti, ki izda račun v imenu in za račun upravitelja storitve oz. davčnega zavezanca, ki je dolžan plačati DDV.

T: +386 59 071 706 | E: office@taxslovenia.com | Impressum

©TaxSlovenia.com