DAVEK NA FINANČNE STORITVE

DAVČNI ZAVEZANEC

1.1. Ali so zavarovalni posredniki in zastopniki zavezanci za obračunavanje in plačilo DFS?
Da. Osnova za obračun davka na finančne storitve je nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo – za zavarovalne zastopnike in posrednike je to provizija, ki jo prejmejo za svoje opravljene storitve.

1.2. Ali so zavezanci po ZDFS tuji zavarovalni agenti, ki v tujini tuji zavarovalnici zaračunavajo provizijo za posredovanje zavarovalnih storitev za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v RS (zavarovanja, ki krijejo škodo v RS)?
Ne. Glede vprašanja v zvezi s tujimi zavarovalnimi agenti, ki v tujini tuji zavarovalnici zaračunavajo provizijo za posredovanje pri sklepanju zavarovanj, ki krijejo škodo v RS, gre za finančno storitev, ki je opravljena med poslovnimi subjekti, ki nimajo sedeža ali poslovne enote na območju RS, storitev pa tudi ne opravljajo neposredno na ozemlju RS, ampak v tujini.
To, da sklenjena zavarovanja krijejo škodo v RS, nima nobenega vpliva na obdavčitev z DFS, saj si provizije med seboj zaračunavajo tuje pravne osebe za posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov, ki so bili v celoti opravljeni v tujini.

1.3. Tuja banka (brez sedeža ali poslovne enote v RS) zaračunava obresti in ločeno še provizijo (dodatne stroške kredita) slovenski pravni osebi. Posojilo je bilo odobreno in izplačano s strani tuje banke, z njenega sedeža v tujini. Ali je tuja banka zavezanka za DFS?

Ne. Glede na to, da je tuja banka opravila finančno storitev v tujini (s svojega sedeža) slovenski pravni osebi, ne gre za neposredno izvajanje finančnih storitev, kot je opredeljeno v tretjem odstavku 4. člena ZDFS ter tako finančna storitev ni predmet obdavčitve z DFS, saj je v celoti opravljena v tujini.

1.4. Ali slovenska banka d.d., ki ima sedež v RS, vključi v davčno osnovo tudi finančne storitve, ki jih opravijo njene poslovne enote v tujini, saj se po ZDFS tudi za njih šteje, da so opravljene v RS (čeprav so fizično opravljene v tujini), ker ima oseba, ki jih je opravila, sedež v RS?
Ne, če so storitve fizično opravljene v tujini.
V osnovi se pravica obdavčitve veže na to, ali ima izvajalec storitve v RS sedež svoje dejavnosti ali sedež poslovne enote. Ker lahko posamezno storitev izvede tudi samostojni podjetnik, je v definiciji dodano tudi stalno oz. običajno prebivališče. Zajete so tudi osebe, ki izvajajo dejavnost v skladu s slovensko zakonodajo s področja reguliranja finančnih storitev, četudi nimajo poslovne enote v Sloveniji.

1.5. Podjetje, ki po pooblastilu opravlja registracije avtomobilov in hkrati sklepa tudi avtomobilska zavarovanja, provizijo od zavarovanj zaračuna hčerinskemu podjetju (agencija za zavarovalna zastopanja - dejavnost zavarovalnih agentov), ta pa naprej zavarovalnicam. Zanima jih, kdo mora plačati DFS?
Davčni zavezanec bo podjetje, ki zaračuna provizijo hčerinskemu podjetju, prav tako pa bo davčni zavezanec tudi hčerinsko podjetje, in sicer za provizijo, ki jo je zaračunalo naprej in jo dobi plačano od zavarovalnice.

1.6. Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati, če bo zavarovanje prodala neposredno zavarovalnica (torej brez agenta)?

Z DFS so obdavčene storitve zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, kar pomeni, da v primeru, ko zavarovalnica sama, brez agenta, proda zavarovanje, in posledično za opravljeno storitev ne zaračuna provizije oz. nadomestila, ni zavezanka po ZDFS.

1.7. Ali so subjekti, ki opravljajo dejavnost zastopanja / posredovanja obvezni poročati in/ali plačevati DFS, npr. špediterji, tehnični pregledi ?

Da, saj je davčni zavezanec za obračun in plačilo DFS vsaka oseba, ki na območju RS izvaja finančne storitve iz 3. člena ZDFS. To pomeni, da so dolžne obračunavati in plačevati DFS vse fizične in pravne osebe, ki na podlagi dovoljenj sektorskega regulatorja opravljajo storitve zavarovalnega zastopanja in posredništva na območju RS.

1.8. Ali morajo posredniki/zastopniki iz drugih držav članic, ki opravljajo storitve v Sloveniji, za namene poročanja pridobiti slovensko davčno številko?
Da, zavarovalni zastopniki in posredniki iz tujine, ki opravljajo storitve v RS, so dolžni pridobiti slovensko davčno številko.

PREDMET OBDAVČITVE

2.1. Ali pri obdavčitvi storitev zavarovalnih zastopnikov in posrednikov prihaja do dvojne obdavčitve z DFS in davkom od prometa zavarovalnih poslov?
Načeloma ne. Zavarovalno premijo namreč zaračuna zavarovalnica, medtem ko zavarovalni zastopnik zaračuna provizijo zavarovalnici. Predmet obdavčitve po ZDFS je torej le provizija zavarovalnega zastopnika, ne pa zavarovalna premija, ki jo zaračuna zavarovalnica.

2.2. Ali so predmet DFS vse transakcije zavarovalnega posrednika, ne glede na naravo posla?

Predmet DFS so storitve zavarovalnega zastopanja in posredovanja. V zvezi s storitvami je pomembno, kako so te storitve obravnavane z vidika DDV. Če so oproščene plačila DDV, potem so predmet DFS, če jih opravljajo zavarovalni posredniki ali zastopniki.

2.3. Ali je provizija, ki jo zavarovalnemu posredniku plača tuja zavarovalnica za zavarovalno posredovanje, ki ga zavarovalni posrednik opravi za slovensko podjetje, predmet DFS?
Da. Za obdavčitev z DFS je pomembno, da je storitev opravljena na območju RS. V primeru, da npr. slovensko podjetje opravi storitev v Italiji za italijansko podjetje in nemško zavarovalnico, storitev ni opravljena v RS in ni predmet obdavčitve z DFS.

2.4. Ali so dobavitelji, ki nastopajo tudi kot kreditni posredniki pri poslih finančnega najema, zavezani obračunavanju DDV ali obračunavanju DFS?
V praksi se ob sklenitvi posla običajno jemalcu finančnega najema zaračuna nadomestilo za odobritev posla. Od storitev odobritve posla davčni zavezanci, kadar gre za posle finančnega najema, uveljavljajo oprostitev plačila DDV. Del tega nadomestila se nato na podlagi računa odstopi posrednikom, to je dobaviteljem opreme (npr. avtomobilskim trgovcem).

Dobavitelji blaga, ki ob prodaji blaga nastopajo tudi kot posredniki med kupci blaga (jemalci finančnega najema) in dajalci finančnega najema v zvezi s financiranjem prodaje tega blaga, dajalcu finančnega najema zaračunajo provizijo za posredovanje. Storitev posredovanja, ki jo opravi dobavitelj blaga, je treba obravnavati kot storitev kreditnega posrednika in je oproščena plačila DDV, a obdavčena po ZDFS.
Od storitev posrednikov pri poslih finančnega najema se obračunava davek na finančne storitve.

2.5. Posebne vrste storitev, ki so ali niso obdavčene z DFS:

1.    slovenska banka najame posojilo v tujini (bilateralno ali sindicirano) oz. izda kakršen koli instrument zadolževanja
=> ne,
2.    procesiranje medbančnih in komercialnih plačil, ki jih opravi tuja banka po nalogu slovenske banke iz računa, ki ga ima slovenska banka pri tuji banki
=> odvisno, kje tuja banka te storitve opravi; Če tuja banka storitev procesiranja medbančnih in komercialnih plačil opravi na območja RS, je storitev predmet obdavčitve v skladu z ZDFS, če pa je storitev v celoti opravljena v tujini, ni predmet obdavčitve z ZDFS,
3.    garancija tuje banke slovenski banki ali pravni osebi
=>odvisno, kje tuja banka te storitve opravi; Če tuja banka storitev izdaje garancije opravi na območja RS, je storitev predmet obdavčitve v skladu z ZDFS, če pa je storitev v celoti opravljena v tujini, ni predmet obdavčitve z ZDFS,
4.    opravljanje storitev tujih procesnih centrov oz. kartičnih sistemov in opravljanje plačilnega prometa;
=> da, če opravljajo v Sloveniji;
=> ne, z DFS pa niso obdavčene provizije za storitve, ki jih ti procesni centri opravijo izven ozemlja RS.

NASTANEK OBVEZNOSTI, OBRAČUN DFS, PLAČILO ALI VRAČILO DAVKA

3.1 Ali se obračuna DFS na izplačane provizije zavarovalnim posrednikom in zastopnikom v primeru, ko so bili računi izstavljeni pred veljavnostjo ZDFS ?
Provizije, ki bodo plačane po 1. 3. 2013, so predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve le, če je bil račun za opravljeno finančno storitev izdan od vključno 25. 12. 2012.

3.2 Zaradi naknadnega znižanja oziroma vračila dela zavarovalne premije se zniža oziroma vrne del provizije, plačane zavarovalnemu posredniku ali zastopniku, pri čemer se zaradi vrnitve dela provizije zaradi prekinitve pogodb naknadno zmanjša tudi davčna obveznost (vrne del plačanega davka).
Ministrstvo za finance in DURS sta zavzela stališče, da je treba določiti način vračila davka, s katerim bo davčnemu zavezancu omogočeno, da bo lahko pri davčnemu organu uveljavljal vračilo dela davka, ki ga je plačal na račun prvotno plačane provizije.
Takšno vračilo je mogoče izvesti šele potem, ko je davčni zavezanec dejansko vrnil plačniku del plačane provizije in samo, če zagotovi v svojem knjigovodstvu vse podatke in informacije, da bo lahko davčni organ v postopku davčnega nadzora preveril upravičenost do vračila davka.

3.3 Ali je treba na računu navesti DFS? Če da, katere člene zakona je treba navesti?

DFS se ne obračuna v trenutku, ko je finančna storitev opravljena, ampak davčna obveznost nastane v trenutku, ko je za opravljeno finančno storitev plačano nadomestilo (provizija). DFS se na računu ne navaja.

3.4 Kdaj nastane obdavčljivi dogodek v primeru izplačila predujma npr. na podlagi pogodbe in nato kasnejše izdaje računa na podlagi obračunane provizije?
Šteje se, da davčna obveznost nastane v trenutku, ko je finančna storitev opravljena, ta pa se šteje za opravljeno, ko je zanjo plačano nadomestilo (provizija). Davčna obveznost nastane v trenutku, ko je plačan predujem.

DAVČNA OSNOVA

4.1 Ali se obresti, ki vključujejo nadomestila za opravljeno storitev, vštevajo v davčno osnovo za davek na finančne storitve ter kdaj se šteje, da obresti vključujejo tudi nadomestilo za opravljeno storitev?
V drugem odstavku 6. člena ZDFS je določeno, da se kot provizija ne štejejo obresti, ki jih je naročnik finančne storitve dolžan plačati davčnemu zavezancu v zvezi z izvedbo dogovorjene finančne storitve, če te obresti ne predstavljajo plačila nadomestila davčnega zavezanca v zvezi z opravljeno storitvijo.
Predmet obdavčitve v skladu z ZDFS niso provizije, ki so sestavni del efektivnih obrestnih mer in ki se v skladu z MRS obravnavajo kot obresti, iz plačila zanje pa ni mogoče ugotoviti, ali gre za nadomestilo stroškov.
 
4.2 Ali se stroški odobritve in stroški zavarovanja, ki se upoštevajo pri izračunu EOM, ko podjetje v zvezi s prodajo svojega blaga končnim kupcem odobrava tudi potrošniške kredite po Zakonu o potrošniških kreditih, štejejo za nadomestilo (provizijo) in predstavljajo davčno osnovo za obračun DFS? Zavezanec navaja primer:
Znesek kredita: 365 EUR
Realna obrestna mera (letna): 8,75%
Realne obresti: 18,12 EUR
Stroški odobritve: 18,25 EUR
Stroški zavarovanja: 9,13 EUR
Vsi stroški kreditojemalca: 45,50 EUR.

Osnova za obračun davka na finančne storitve je nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. V praksi se tovrstne provizije opredeljujejo kot nadomestila, provizije, opravnine ali stroški. Kot izhaja iz navedenega primera, so stroški odobritve kredita po svoji vsebini nadomestilo oz. provizija, zato predstavljajo davčno osnovo za davek na finančne storitve, stroški zavarovanja pa po svoji vsebini ne predstavljajo nadomestila oz. provizije, zato niso predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve.

NOV ZAKON O DAVKU NA FINANČNE STORITVE

S 1. marcem 2013, se v Sloveniji uvaja nov Zakon o davku na finančne storitve (Ur. l. RS št. 94/2012). Obvezniki poročanja in plačevanja davka na finančne storitve so tiste finančne institucije, ki opravljajo naslednje finančne storitve:
-    dajanje kreditov (posojil) v denarni obliki,
-    posredovanje pri sklepanju kreditov (posojil) v denarni obliki, če to opravlja kreditodajalec,
-    izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev (ter upravljanje),
-    transakcije v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi inštrumenti (vključno s posredovanjem),
-    transakcije v zvezi z valuto, bankovci, kovanci (vključno s posredovanjem) in
-    storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov.

Obveznik plačila davka je vsaka oseba, ki izvaja finančne storitve na območju Republike Slovenije, ne glede na sedež finančne institucije.

Davčna obveznost nastane v trenutku, ko je finančna storitev opravljena oziroma, ko je zanjo plačano
nadomestilo (provizija). Stopnja davka je 6,5% od plačane provizije.

Davka se ne plača od storitev borzno posredniških družb, storitev družb za upravljanje, storitev, od katerih se plačuje DDV, od storitev, ki so obdavčene z davkom od prometa zavarovalnih poslov, od storitev, ki ji opravi Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka ali drugi organi, ki jih je ustanovila EU.

Kazen za prekršek po Zakonu o davku na finančne storitve se giblje od 1.200 do 41.000 EUR za pravno osebo in od 200 do 4.100 EUR za vsako odgovorno osebo davčnega zavezanca.

T: +386 59 071 706 | E: office@taxslovenia.com | Impressum

©TaxSlovenia.com