Davčna obravnava dohodkov napotenih delavcev od 01.01.2018

Po novem se tudi za napotene delavce predvideva možnost neobdavčenega plačila premije za individualno zdravstveno zavarovanje s strani delodajalca, če je ta premija plačana (ali povrnjena). Delodajalci lahko napotenim delavcem po 1. 1. 2018 krijejo premijo za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, če gre za zavarovanje, ki velja v vseh državah sveta in:

  • če je sklenitev takega zavarovanja vezana le na opravljanje službenih nalog na začasni napotitvi na delo v tujino,
  • če je povračilo stroškov sklenitve takega zavarovanja na voljo vsem delojemalcem, ki so začasno napoteni na delo v tujino in
  • če tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve (zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg tveganja/pravic oziroma najnižjo višino kritja).

Od 1. 1. 2018 dalje tovrstno zdravstveno zavarovanje brez dvoma ne šteje več za obdavčljivo boniteto delavca, ki bo začasno napoten na delo v tujino.

Delavcem, ki so začasno napoteni na delo v tujino se lahko povrnejo določeni stroški brez davčnih posledic zanje. Za napotitve, ki bodo trajale neprekinjeno do 30 dni, so tako določena naslednja pravila glede možnosti neobdavčenega povračila določenih stroškov:

  • delavci bodo lahko dobili neobdavčeno povračilo stroška prehrane za vsak delovni dan v času napotitve, ki traja neprekinjeno do največ 30 dni, do višine in pod pogoji, določenimi v 44. členu ZDoh-2. To pomeni, da ti posamezniki tudi po 1. 1. 2018 lahko dobijo neobdavčeno povračilo dnevnic.
  • za delavce, ki opravljajo poklic voznika v mednarodnem promet, velja, da če napotitev v tujino traja neprekinjeno do največ 90 dni, lahko neobdavčeno dobijo povračilo stroškov prehrane za vsak delovni dan v času napotitve, do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 44. členom ZDoh-2. Tudi v tem primeru torej govorimo o dnevnicah

Novost pa je tudi glede povračila stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za uporabo

delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina), in sicer:

  • za prevoz med običajnim prebivališčem v času napotitve in mestom opravljanja dela v kraju napotitve se delodajalcu lahko povrne kilometrina v višini 0,18 €/km,
  • za prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja napotitve ob koncu napotitve pa bodo glede povračila stroška veljala pravila, ki veljajo za prevoze na službenih potovanjih, to je 0,38 €/km.

Za napotitve, ki trajajo neprekinjeno do največ 90 dni, se povračilo stroškov za prenočišče ne šteje za obdavčljivo boniteto. Dodaten pogoj za takšno obravnavo je, da delodajalec delavcu ne izplača neobdavčenega nadomestila za ločeno življenje.

Če napotitev na delo v tujino traja neprekinjeno več kot 90 dni, se plačilo nočitve v tujini obravnava kot boniteta delavca.

Če je delavec napoten na delo v tujino za obdobje, ki neprekinjeno traja več kot 30 dni, lahko prejme neobdavčeno povračilo prehrane med delom za vsak delovni dan v času napotitve.

To pomeni, da se lahko napotenim delavcem, ki so v tujino napoteni neprekinjeno več kot 30 dni (vozniki nad 90 dni) lahko neobdavčeno izplača prehrana med delom v višini (trenutno) 11,02 EUR na dan. Če bo delavec delal več kot 10 ur, pa še za vsako uro nad 8 ur dodatnih 1,368 €/uro.

 

Predvidena neobdavčena izplačila 2018 napotenim delavcem:

napotitev do                             do 30 dni                      do 90 dni                    nad 90 dni

prehrana med delom               dnevnica                      da, 11,02€/dan            da, 11,02€/dan

dnevni prevoz na delo                  -                               da, 0,18€/km               da, 0,18€/km

prevoz v tujino in nazaj           da, 0,38€/km                da, 0,38€/km               da, 0,38€/km

povračilo prenočevanja          neobdavčeno              neobdavčeno              boniteta

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ki ga delavec doseže v okviru napotitve na čezmejno opravljanje dela, se ne všteva znesek v višini 20 % plače oziroma nadomestila, prejetega za opravljanje dela v okviru te napotitve, vendar ne več kot 1.000 eurov za izplačila v posameznem mesecu (največ 60 mesecev v 10 letih od prve napotitve), če so izpolnjeni naslednji pogoji za napotitve iz Slovenije:

  • delavec je napoten na delo iz Slovenije,
  • napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni,
  • kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni povezavi več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve,
  • delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve na delo ni bil rezident druge države, kamor se napotuje, in
  • v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini najmanj 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad RS, preračunane na mesec, kar znaša okrog 2.376 eur bruto plače.
Od 01.01.2018 dodatno poročanje v zvezi z delavci, napotenimi na delo v tujino

Polje A011

Delavec napoten na delo v tujino, delodajalec označi v primeru, ko se za prejemnika dohodka pri določitvi osnove za obračun prispevkov uporablja drugi odstavek 144. člena ZPIZ-2 (osnova za prispevke je plača za enako delo v RS). Navedeno polje se ne označi v primeru napotitve po 13. členu Uredbe 883/2004.
V primeru, ko se za delavca uporablja posebna davčna osnova po 45.a členu ZDoh-2, mora delodajalec označiti polje A011a delavec, napoten na delo v tujino, za katerega se uveljavlja 45.a člen ZDoh-2 in v polje A011b vpisati datum prve napotitve ter v polje A011c vpisati zaporedno številko meseca uveljavljanja posebne davčne osnove.

Mesec uveljavljanja se v primerih več izplačil plače in nadomestila plače v posameznem mesecu, ne glede na obdobje, na katerega se nanašajo, upošteva kot enomesečno obdobje. Da bo delodajalec (v primeru zaposlitve novega delavca) lahko pravilno upošteval mesece uveljavljanje posbne davčne osnove, se z novim šestim odstavkom 19. člena ZDavP-2 določa, da sme davčni organ delodajalcu razkriti podatke o številu mesecev, za izplačila, v katerih je za posameznega zavezanca, ki je zaposlen pri njem, že bila uveljavljena posebna davčna osnova po 45.a člen ZDoh-2, ter podatek o času začetka prve napotitve, za katero je bila uveljavljena posebna
davčna osnova. Davčni organ sme te podatke razkriti za obdobje 10 let od prve napotitve na čezmejno opravljanje dela.

Ločeno poročanje o povračilih stroškov službene poti in poročanje o povračilih delavcev
napotenih na delo v tujino


Za obdobja od 1. 1. 2018 dalje se spremeni poročanje o povračilih stroškov tako, da se ločeno
vpisujejo:
 povračila stroškov službene poti ter
 povračila stroškov delavcev, začasno napotenih na delo v tujino.


Znesek povračil stroškov prehrane v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice), izplačanih do višine, ki se skladno s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja, se vpiše v polje B06 Povračilo stroškov prehrane do uredbe vlade – službene poti.
Znesek povračil stroškov prevoza v zvezi s službenim potovanjem, izplačanih do višine, ki se skladno s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja, se vpiše v polje B06a Povračilo stroškov prevoza do uredbe vlade – službene poti.
Znesek povračil stroškov prenočevanja v zvezi s službenim potovanjem, izplačanih do višine, ki se skladno s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja, se vpiše v polje B06b Povračilo stroškov za prenočišče do uredbe vlade – službene poti.
Znesek povračil stroškov prehrane v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino, ki traja neprekinjeno nad 30 in pri voznikih v mednarodnem cestnem prometu nad 90 dni, izplačanih do višine, ki se skladno s 4.b točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (znesek povračila stroškov prehrane po uredbi povečan za 80 %), se vpiše v polje B06c Povračilo stroškov prehrane v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino nad 30 oziroma 90 dni.
Znesek povračil stroškov prehrane v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino do 30 dni in pri voznikih v mednarodnem cestnem prometu do 90 dni, izplačanih do višine, ki se skladno s 4.b točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (kot velja po Uredbi za povračila stroškov službene poti) se vpiše v polje B06č Povračilo stroškov prehrane v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino do 30 oziroma 90 dni.
Znesek povračil stroškov za prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja napotitve ob koncu napotitve do višine in pod  pogoji, kot velja za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju, se vpiše v polje B06d Povračilo stroškov prevoza v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino.
Znesek povračil stroškov za prenočišče pri začasni napotitvi do 90 dni do višine in pod pogoji določenimi, kot velja za povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju, se vpiše v polje B06e Povračilo stroškov za prenočišče v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino do 90 dni. Povračila stroškov službene poti, ki niso povračila stroškov prevoza, prehrane ali prenočišča se ne vpisujejo.
Znesek plače in nadomestila plače, ki se v skladu s prvim odstavkom 45.a člena ZDoh-2, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, se vpiše v polje B20 Izvzem iz davčne osnove po 45.a členu ZDoh-2.


Prehodno obdobje

Podatki v poljih A011a, A011b, A011c, B06, B06a, B06b, B06c, B06č, B06d, B06e in B20 se za
izplačila v mesecu januarju, februarju in marcu 2018 prvič poročajo v mesecu aprilu 2018, najkasneje
do 30. aprila 2018, ločeno po mesecih (januar, februar, marec), na katerega se nanašajo.