www.taxslovenia.com

Napotitev delavcev na delo v Nemčijo

Nemški Zakon o napotenih delavcih (nem. Arbeitnehmer-Entsendegesetz) ureja
minimalne pogoje za delo in plačilo, socialno varnost in tudi morebitne obveznosti
poročanja nemškim organom (odvisno od panoge).

Določbe Zakona o napotenih delavcih morajo upoštevati tudi slovenski delodajalci, ki
svoje zaposlene napotujejo na delo v Nemčijo. Delodajalec mora delojemalcu v času
napotitve v Nemčiji od 30.07.2020 dalje zagotoviti enake delovne pogoje, ki veljajo za
ostale zaposlene v Nemčiji, ne glede na dejavnost.

Spremenjeni nemški Zakon o napotenih delavcih, sprejet na podlagi sprememb evropske
Direktive sveta 96/71/EG o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev,
zahteva od 30.07.2020 , da je višina izplačil napotenim in lokalnim delavcem od prvega
dneva napotitve enaka. Enaka višina izplačila pomeni vse dodatke, premije, 13. in
14.plače oziroma dodatke za nadure, nočno delo in težke pogoje dela, ki so določeni v
panožni tarifni pogodbi. Tako ni več dovolj, da se upoštevajo minimalne urne postavke,
temveč se morajo upoštevati tudi pogoji nemških tarifnih pogodb. Tarifne pogodbe v
Nemčiji predstavljajo podobno ureditev kot kolektivne pogodbe v Sloveniji. Stroški,
povezani z napotitvijo (potni stroški, stroški za hrano in nastanitev) ne smejo biti del
bruto plače. Nastanitve delavcev v Nemčiji morajo biti dostojanstvene in skladno z
nemškimi minimalnimi standardi.

Trajanje napotitve ne sme preseči 12 mesecev. Podaljšanje za 6 mesecev je možno
izjemoma in ob nujnem poročanju nemški carini (Zoll). Po 12 mesecih napotitve velja
delovno pravo države gostiteljice na vseh področjih, ne le za določitev delovnega časa in
minimalne plače. Posledično je potrebno z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi po
nemški delovni zakonodaji.

Socialno zavarovanje ostaja do 24 mesecev v domači državi

Uredba (ES) št. 883/2004 o uskladitvi sistemov socialne varnosti zagotavlja socialno
zavarovanje v domačem sistemu socialne varnosti do 24 mesecev. To pomeni, da bo
napotitev vedno krajša kot je možna pridobitev obrazca A1.

Smernice o akontaciji dohodnine

Pri določanju davka se za obdobje izplačila plače ne upoštevajo več delovni dnevi, ko je delavec prejel plačo, ki ni predmet domačega davčnega odtegljaja (npr. prejem neobdavčene plače na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali zaposlitev v Nemčiji le za en dan).
Zahteva se uporaba tabele za obračunavanje akontacije dohodnine na dnevne plače.
Med drugim so iz spremembe Direktive o obdavčitvi plač 2023 izključeni dnevi nadaljnjega izplačevanja plače v primeru bolezni ali prehoda na prejemanje starševskega dodatka v mesecu. V takšnih primerih se še vedno uporablja mesečna tabela za obdavčitev plač

Elektronsko potrdilo o plačani akontaciji dohodnine

Delodajalec mora obvezno poskrbeti za izdajo identifikacijskih številk svojih zaposlenih ali si prizadevati, da se zaposleni registrira v Nemčiji in tako pridobi svojo identifikacijsko številko.

Za elektronsko potrdilo o davku od plače velja naslednje:

v skladu s 1. stavkom 2. odstavka 41.b člena EStG je treba od leta 2023 dalje kot klasifikacijski znak navesti samo identifikacijsko številko. Uporaba elektronske identifikacijske številke (eTIN) ni več dovoljena.
prispevke za socialno varnost, ki pripadajo neobdavčenim prejemkom v skladu z 19.a členom EStG, je treba potrditi pod številkami od 22 do 27 izpiska, saj so ti odbitni kot posebni stroški.
če mora tretja oseba v skladu s prvim stavkom odstavka 3a člena 38 EStG odtegniti dohodnino, mora pristojnemu davčnemu organu predložiti elektronsko potrdilo o dohodnini za vsakega zaposlenega (drugi stavek prvega odstavka 41.b člena EStG).

Poročanje podatkov za plače se jemalenkost spremenilo, saj bo v dodatno polje potrebno vnesti število davčnih dni v Nemčiji.

Pri izračunu davčnih dni se upoštevajo vsi dnevi prisotnosti v državi dejavnosti (Nemčija). Trajanje delovne dejavnosti pri tem ni odločilno.

Med dneve prisotnosti se štejejo tudi naslednji dnevi:

dan prihoda in odhoda
vsi dela prosti dnevi neposredno pred dejavnostjo, med njo in neposredno po njej, npr. sobote, nedelje, državni prazniki;

Če delavec opravlja samo eno dejavnost in je delal npr. 80 ur v Nemčiji, v Sloveniji pa ni bil aktiven, je v tem smislu 100 % dohodka dosegel v Nemčiji in se mu prizna 30 davčnih dni (tabela za podatke za plače).